28. maj 2010, Ljubljana - Slovenija. Čopova ulica. Pozno popoldne. Na ulici vrvež. Množica sprehajalcev. Peš, na kolesih, rolerjih, motorjih. Gneča. Otroci. Domačini, turisti. Babilon jezikov. Vrvenje, zvoki, ki se utapljajo v lastnem šumenju. Berači. In petičneži. Umetniki vseh sort. Prodajalci. Na Prešernovem trgu je bilo videti veliko gručo ljudi. Dogajajo se nastopi. Množica je kot testo. Gnete se zdaj v to zdaj v drugo smer. Kolikor jih odite toliko (ali več) se jih vrne iz druge smeri. Popil sem zelo dobro kavo in ujel v objektiv del utripa današnjega večera na Čopovi. Naključnega godca, ki je za svoje preživetje za drobiž in v zabavo, ljudem krajšal čas. Samo s vojo pojavo, glasom in pozitivno energijo. Tako preprosto je kadar delaš dobro. No čisto tako preprosto ni, menda ima navešenih 12 ali 13 različnih glasbil. V pogovoru z njim (je silno s
Hide player controls
Hide resume playing